Šele prispel/-a sem.
Prečítajte si text a odpovedzte na otázky.
Prejšnje leto sem v okviru študija opravljala prakso eni od evropskih držav. Želela sem se usposobiti, spoznati novo državo in izboljšati svoje jezikovne veščine. Po vrnitvi domov lahko rečem, da je bila to odlična izkušnja!
Seveda pa je bilo pred odhodom precej stresno. Strah me je bilo pred osamljenostjo, prav tako pa nisem vedela, kaj spakirati. Zato sem se udeležila informativnih sestankov. Tam prejšnji udeleženci programa Erasmus ponudijo svojo pomoč. Svetovali so mi, naj si skopiram dokumente, vzamem vremenu primerna oblačila in električne adapterje ter se seznanim s številkami za nujne primere.
Prvi dan sem po dolgem potovanju z vlakom in eno uro z avtobusom končno prispela. Nekoliko sem bila živčna glede tega, kje bom stanovala, in glede svojih novih sostanovalcev. Na srečo sem takoj po prihodu ugotovila, da so moji sostanovalci zares prijetni in prijazni. Eden je Šved, drugi Estonec in še Francozinja, vsi pa so študirali enako kot jaz.
Razkazali so mi stanovanje. Stanovanje je bilo prav tako kot na fotografijah, zelo čisto, s štirimi enako velikimi sobami, veliko dnevno sobo, kuhinjo in kopalnico. Hitro so pojasnili hišna pravila in mi pomagali razpakirati. Posnela sem nekaj fotografij svoje družine. Obesila sem jih na steno nad svojo mizo. Takoj sem se počutila kot doma.
V stanovanju je živela tudi Tigrou, prikupna mačka moje francoske sostanovalke Jeanne. Žal sem alergična na mačke, s seboj pa nisem imela zdravil. Sostanovalci so me pospremili do lekarne na koncu ulice, da jih kupim. Nato smo šli skupaj na kavo. Hitro sem ugotovila, da imamo veliko skupnega.